Objave

španski sram

Slika
 V slovenščini dobro poznamo frazem "španska vas". Uporabljamo ga, kadar želimo reči, da nam je nekaj neznano, tuje. Frazem naj bi - tako spletna stran Razvezani jezik - nastal v času Habsburžanov, in sicer v 16. stoletju, ko je cesarjeval Ferdinand I. Habsburški. Na dunajski dvor naj bi namreč pripeljal radikalne zagovornike katolištva, da bi tako zatrl reformacijo. Dunajčani so se temu uprli, od tedaj pa uporabljali frazem 'Das ist mir ein Spanisches Dorf'. Po drugi varianti je širitev frazema zakrivil špansko-nemški kralj Karl V.  V nemških deželah je uvajal španske običaje, ki so jih ljudje množično zavračali.  Toda v našem jeziku bi si želel še nekaj španskega, in sicer besedno zvezo 'španski sram'. V anglosaksonskem svetu jo uporabljajo, kadar želijo označiti sram, ki ga čutimo ob dejanju, mislih ali govorjenju drugega (po angleško tudi "second-hand shame" ali "empathic shame", v nemščini "Fremdschämen"). Izraz naj bi nastal...

normálen -lna -o prid. (ȃ)

Slika
Klemen Lah 1710038. Smarsec ob0 orh422:g908  ·  Deljeno z: Tvoji prijatelji Beseda normalen sodi med besede, ki bodo v novem slovarju poimenovane babuške ali matrjoške. To so namreč tiste besede, ki jih lahko odpiramo kot te ruske igračke: znotraj besede je še vsaj ena beseda, ki praviloma ponuja zelo dober namig o pravem pomenu besede.  Lep primer besedne babuške je pridevnik NORMALEN - NORmalen je tisti, ki je NOR MAL. Torej MAL NOR, če zamenjamo besedni red (za tiste, ki jih zanimajo jezikovni pojavi - gre za t. i. besedno inverzijo). Vprašanje je, zakaj je NORMALEN človek MALO NOR? Najprej se moramo vprašati, kaj pomeni NORMALEN. Pogosto odgovor je, da je normalno to, kar je "v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami" (SSKJ). Toda ta pravila se stalno spreminjajo; kar je v eni družbi zapovedano, je v drugi prepovedano, v tretji pa o tem niti slišali niso. Pravila običajno uveljavljajo in spreminjajo vladajoče elite, človekovi zmožnosti, da se...

čúden [čúdən]

Slika
Ljudem po navadi prilepimo oznako čuden, ko odstopajo od splošno veljavnih pravil vedenja, razmišljanja in čustvovanja, vendar pa želimo poudariti, da niso nevarni in da nikogar ne ogrožajo. Čemu torej služi oznaka, da je nekdo čuden? Pridevnik ima funkcijo socialnega ožigosanja, saj poziva k osamitvi takega človeka (če seveda tega ni storil že sam, kar ni tako redko); češ, njegova drugačnost sicer nikomur ne škodi in ni nevarna, toda vseeno se mu je najbolje ogniti. Človek nikoli ne ve, kajne, dodajo (zanimivo, kako hitro smo ljudje pripravljeni priznati svojo nevednost, kadar pozivamo k socialni izolaciji - a o tem kdaj drugič). Kadar nas torej ljudje svarijo, da se vedemo čudno, nas želijo le dobronamerno opozoriti, da nam grozi socialna izolacija, če takega vedenja ne opustimo.  Kaj je tisto, zaradi česar naj bi se čudakom izogibali?  Na kratko - izstopajo! Etimološki slovar pojasnjuje, da je čűdo, sorodno z gr. kỹdos, v praslovanščini pomenilo ‛slava, čast, sijaj, moč, us...

prepròst -ôsta -o prid.,

Slika
Danes bomo razkrili še eno veliko besedno ukano. Z večpomenko PREPROST praviloma označujemo vse, kar je enostavno, razumljivo, in ljudi, ki nikoli ne bodo sprejeti v društva, kot je Mensa. No, tako je uradno. Po SSKJ. Toda beseda PREPROST živi tudi skrito, vzporedno življenje, v katerem označuje vse, ki so PREVEČ PROSTI, torej, 'preveč svobodni' (predpona PRE- pomeni PREVEČ). Kaj to pomeni? Počasi. Po vrsti, kot so hiše v Trsti. O splošno sprejetem dejstvu, da beseda PREPROST označuje le enostavnost, in vsesplošno razumljivost, sem prvič podvomil, ko sem kot bruc prestopil prag filozofske fakultete. Študentskega veterana, ki je preživel vse študijske fronte in bil odlikovan z več diplomami, sem, škorec!, prosil za kak praktičen nasvet; napotek, ki mi bo pomagal izvleči celo kožo do diplome. Zamislil se je, si vmes enega sfrkal, še malo zamislil, globoko potegnil dim ali dva, nato pa mi na srce položil en in edini nasvet: "Tole: če med predavanji česa ne boš razumel, če bo ...

deregulácija -e ž

Slika
Kadar nas boli glava, je po navadi prvo vprašanje zainteresirane javnosti "A si pil/a dovolj vode?" Če rečemo NE, zainteresirana javnost poznavalsko prikima in nam prinese kozarec vode. To, kar preseneča, je, da je reakcija enaka tudi, če odgovorimo z DA! "Potem si pa najbrž premalo pil," zaključi zainteresirana javnost in nam prav tako prinese kozarec vode. Temu pojavu pravimo deregulacija. To, kar je voda za naše glavobole, je namreč deregulacija za družbene, politične in gospodarske glavobole. Kadar koli se namreč na katerem koli družbenem področju pojavi problem, politična elita vzklikne: "A, to je pa zato, ker je to področje preveč regulirano. Deregulacija je rešitev!" Če opozorimo, da je to področje že bilo deregulirano, jih to prav nič ne zmede: "A, potem je bilo pa premalo deregulacije!" Zato takoj sledi dodatna deregulacija. Če problem ostane ali se celo poveča (kar je skoraj vedno), jih to prav nič ne zmede. Ob vsakem poslabšanju ponovi...

zanimívo, nač. prisl. -ej(š)e (í; í)

Slika
Prislov ZANIMIVO sodi med t. i. besede, ki jih imenujem jeguljnice , saj se z njimi skušamo izogniti oziroma izmakniti neposrednemu izražanju namena. Po domače: uporabljamo jih, kadar želimo govoriti resnico, vso resnico in samo resnico, hkrati pa ne prizadeti, ujeziti ali užaliti sogovorca. Takih besed, ki omogočajo oboje, ni na pretek, zato je vsaka posebej dragocena kot WC-papir med pandemijo. Najprej nasvet: ne pustite se pretentati uradni definiciji v SSKJ, ki ta prislov definira kot nekaj, kar zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje. Pozor, to je le krinka - ZANIMIVO v resnici označuje vse, česar ne (z)moremo ali smemo imenovati s pravo besedo. Ne sekirajte se, če tega do zdaj niste opazili; krinka je tako mojstrska, da je nisi zaznali niti v SSKJ. Neuradni pomen brezšumno kroži med ljudmi, slovaropiscem pa pravega pomena ne želi izdati nihče - ko bi ga, bi izgubili zatočišče neprecenljive vrednosti.  Neuradni pomen, tako legenda, naj bi nastal v modern...

naíven -vna -o prid. (ȋ)

Slika
Izraz naiven so si davno nekoč izmislili malopridneži, da bi lažje opravičili goljufanje dobričin. Tudi sami so se namreč zavedali, da ropati dobre ljudi ni samo obsodbe vredna (s čimer sicer lahko živijo), temveč tudi brezsrčno (s čimer težje živijo). To jih je na koncu tako žulilo, da so sklicali rokomavharski kongres in na njem razpravljali, kako opravičiti ropanje dobrosrčnežev.  Po dolgi in razgreti razpravi so se odločili izumiti besedo, ki bo označevala tako dobrega človeka, da mu to že škodi. Ljudje, ki ga naplahtajo ali opetnajstijo, v tem primeru tako ne bodo zlikovci, ampak potrpežljivi učitelji, ki skušajo te nesrečnike usposobiti za življenje v stvarnem svetu. Resda z malce nenavadnimi metoda, pa vendarle. Veseli, da se jim je porodila tako carska ideja, so oblikovali besedo iz latinskega izraza natus - 'rojen'.   Torej, naiven.  Zraven so dodali še navodila za uporabo: kadar bodo spet opeharili kakšnega dobrega človeka, bodo v obrambo vzkliknili: "Saj je d...