španski sram

 V slovenščini dobro poznamo frazem "španska vas". Uporabljamo ga, kadar želimo reči, da nam je nekaj neznano, tuje. Frazem naj bi - tako spletna stran Razvezani jezik - nastal v času Habsburžanov, in sicer v 16. stoletju, ko je cesarjeval Ferdinand I. Habsburški. Na dunajski dvor naj bi namreč pripeljal radikalne zagovornike katolištva, da bi tako zatrl reformacijo. Dunajčani so se temu uprli, od tedaj pa uporabljali frazem 'Das ist mir ein Spanisches Dorf'. Po drugi varianti je širitev frazema zakrivil špansko-nemški kralj Karl V.  V nemških deželah je uvajal španske običaje, ki so jih ljudje množično zavračali. 

Toda v našem jeziku bi si želel še nekaj španskega, in sicer besedno zvezo 'španski sram'. V anglosaksonskem svetu jo uporabljajo, kadar želijo označiti sram, ki ga čutimo ob dejanju, mislih ali govorjenju drugega (po angleško tudi "second-hand shame" ali "empathic shame", v nemščini "Fremdschämen"). Izraz naj bi nastal zaradi "izgube v prevodu": ko se je Judež obesil zaradi izdaje Jezusa, se ga je menda sramovalo celo drevo, na katerega se je obesil. V hebrejščini  se aspen, drevesna vrsta, na katero naj bi se obesil nesrečnik, imenuje "aspa" oziroma "aspah." Na podlagi te besedne zveze naj bi nastal španski sram. 

Kakor koli. Če je kak čas, ki nas bo prisilil v sprejetje tega frazema, je to čas predvolilnih soočenj. To nazorno kaže spodnja slika: govorec ob svojem sramotenju drugih ne čuti nobenega sramu (verjetno celo misli, da je duhovit), zato pa ga namesto njega čuti poslušalka. 

Empatija je včasih prekletstvo. Takrat ji pravimo španski sram.