zanimívo, nač. prisl. -ej(š)e (í; í)

Prislov ZANIMIVO sodi med t. i. besede, ki jih imenujem jeguljnice, saj se z njimi skušamo izogniti oziroma izmakniti neposrednemu izražanju namena. Po domače: uporabljamo jih, kadar želimo govoriti resnico, vso resnico in samo resnico, hkrati pa ne prizadeti, ujeziti ali užaliti sogovorca. Takih besed, ki omogočajo oboje, ni na pretek, zato je vsaka posebej dragocena kot WC-papir med pandemijo.

Najprej nasvet: ne pustite se pretentati uradni definiciji v SSKJ, ki ta prislov definira kot nekaj, kar zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje. Pozor, to je le krinka - ZANIMIVO v resnici označuje vse, česar ne (z)moremo ali smemo imenovati s pravo besedo. Ne sekirajte se, če tega do zdaj niste opazili; krinka je tako mojstrska, da je nisi zaznali niti v SSKJ. Neuradni pomen brezšumno kroži med ljudmi, slovaropiscem pa pravega pomena ne želi izdati nihče - ko bi ga, bi izgubili zatočišče neprecenljive vrednosti. 

Neuradni pomen, tako legenda, naj bi nastal v moderni galeriji. Tja je menda nekoč nadobudni slikar povabil svoje žlahtnike, prijatelje in znance na prvo razstavo svojih slik. Ti so zmedeni stali pred slikami in skušali rešiti težko dilemo: kako  iskreno povedati mnenje in hkrati ne prizadeti ljubega jim sorodnika/prijatelja/znanca? Nazadnje jo ugane stari dedek: "Zanimivo, zelo zanimivo!" je olajšano vzkliknil. Ni še končal, ko je zašumelo po celi galeriji. "Zanimivo, zanimivo!"  Vse drugo je zgodovina. 

Od takrat je ta beseda v rabi vsakič, kadar ne želimo ne lagati ne delati zdrah, ali pa takrat, kadar ne želimo pokazati popolne odsotnosti našega zanimanja za predmet pogovora: ko nam sodelavci ponudijo v oceno likovne čečkarije svojega triletnega picassa; ko je treba oceniti ženino frizuro in ne smemo vprašati "A si za tole plačala?"; ko nam otrok skuha svojo prvo jed in mu jo je uspelo tako zažgati kot ohraniti surovo, sladkor pa je, nesrečnik, zamenjal s soljo; ko nam najboljši prijatelj ponudi v branje svoje pesmi; ko nam šef že petič pripoveduje, kako je preživel dopust ... ZANIMIVO bo vedno pošten odgovor. Rešilna bilka, ko vas na cedilu pustijo vse druge besede. 

Pri tem slovarju se trudim, da bi bil čim bolj multidisiplinaren, zato dodajam še opazko razvojnih psihologov. Ti so z dvojno slepo študijo ugotovili, da je raba te besede starostno pogojena: otroci jo ne uporabljajo vse do najstniških let. To ugotovitev lahko potrdim tudi s svojo osebno izkušnjo. Ko smo pred nekaj leti kolesarili od Prage do Kobenhavna, smo se ustavili tudi v danski galeriji moderne umetnosti ARKEN. Na blagajni sem presenečen ugotovil, da se je ponovno potrdil ljudski pregovor o neumnem kmetu, ki ima najdebelejši krompir - v galeriji je razstavljal razvpiti Damien Hirst! Navdušen sem kupil vstopnice in otrokoma vročično razlagal, ime česa je Hirst. Ko smo prišli do njegovega prvega artefakta "Ljubezenski paradoks" (prežagana krava v formaldehidu), je okrog njega stala skupina upokojencev in vzklikala angleško ustreznico naše izogibalnice: "Interesting, how interesting!" 

Mlada radovedneža sta se s komolci prerinila skozi gručo, a ko sta zagledala kravo, sta pretresena kriknila: "Bóga krava!" Za jeguljnice jima ni bilo mar. Za (moderno) umetnost, ki nas sili, da govorimo ZANIMIVO, prav tako ne.