naíven -vna -o prid. (ȋ)

Izraz naiven so si davno nekoč izmislili malopridneži, da bi lažje opravičili goljufanje dobričin. Tudi sami so se namreč zavedali, da ropati dobre ljudi ni samo obsodbe vredna (s čimer sicer lahko živijo), temveč tudi brezsrčno (s čimer težje živijo). To jih je na koncu tako žulilo, da so sklicali rokomavharski kongres in na njem razpravljali, kako opravičiti ropanje dobrosrčnežev. 

Po dolgi in razgreti razpravi so se odločili izumiti besedo, ki bo označevala tako dobrega človeka, da mu to že škodi. Ljudje, ki ga naplahtajo ali opetnajstijo, v tem primeru tako ne bodo zlikovci, ampak potrpežljivi učitelji, ki skušajo te nesrečnike usposobiti za življenje v stvarnem svetu. Resda z malce nenavadnimi metoda, pa vendarle. Veseli, da se jim je porodila tako carska ideja, so oblikovali besedo iz latinskega izraza natus - 'rojen'.  Torej, naiven. 

Zraven so dodali še navodila za uporabo: kadar bodo spet opeharili kakšnega dobrega človeka, bodo v obrambo vzkliknili: "Saj je dober človek, ampak naiven!" Tako si bodo po eni strani oprali slabo vest, češ, tole ropanje je bilo strogo v didaktične namene, po drugi strani pa prevalili odgovornost za svoje dejanje na žrtev.  Dve muhi na en mah.

Uspeh je bil izjemen: uporaba tega didaktičnega izraza se je hitro razširila, posvojile so ga tudi žrtve. Neredko je namreč slišati: "Prav mi je, kaj sem pa tako naiven!" Ali: "Preveč sem bil naiven!" 

Hkrati se je razširil tudi njen pomen: naiven je zdaj že vsakdo, ki ni (bil) dovolj sumničav, da bi pravočasno zaslutil sleparijo. Že zaradi tega si zasluži poduk. 

Protipomenka besedi naiven je paranoičen.  Le človeku, ki je paranoičen, ni mogoče očitati naivnosti, le njega ni mogoče nikoli ujeti na levi nogi. To prinaša precej večjo varnost in zaščito, res pa je, da je energijsko zelo potratno. Če povemo v metafori: ljudje lahko izbiramo, ali bomo kot zaupljivi dodo ali paraonična surikata. Izbira je naša.

Naivna slika: Igralci domina (Juego de Domino), José Rodríguez Fuster.