Objave

Zakaj ni povedal/a prej?

Slika
Kaj v resnici sprašujemo, ko sprašujemo žrtve zlorab, zakaj niso o zlorabi spregovorile že prej, zakaj so potrebovale toliko časa?  Ker so (spolne) zlorabe praviloma zgodijo znotraj poznanega kroga (družina, prijatelji, znanci, sodelavci), veliko žrtev zlorabe sprva ne more dojeti kot zlorabe. V tem se skriva prefinjena manipulacija, ki lahko dolgo ostaja prikrita tudi žrtvi; ta zločina ne zmore pripisati samo napadalcu, saj je zločin neločljivo povezan s čustveno vezjo, ki jo ima z njim (darila, pokloni, prijaznost, očarljivost, zaupnost, so v napačnih rokah pogubno orodje). Če bi jo napadel neznanec, bi napad lahko prepoznala kot napad, tako pa zlorabo dojema kot odnos; odnos, ki ga ponotranji kot sodelovanje. To vedo tudi napadalci, in to s pridom izkoriščajo - vračajo se k žrtvi in zlorabo tako še bolj spreminjajo v "sodelovanje". To žal vedo tudi tisti, ki se jim žrtev zaupa, in je zaradi lastne bolečine, ranjenosti, niso zmožni slišati; branijo se tako, da jo spomnijo n...

SRAM IN PONOS (zrcalne besede)

Slika
Danes nekaj o zrcalnih besedah; tistih besedah, za katere se na prvi pogled zdi, da so protipomenke, dejansko pa predstavljajo le dve plati istega kovanca. (Razen če so - a tega res ni bi odpiral na tem mestu - protipomenke samo podvrsta sopomenk.) A najpoprej nekaj besed o besedi, o kateri ni možno nič reči, hkrati pa je nemogoče molčati - o sramu. Ne le zamotan občutek, tudi zamotana beseda je. Prva težava, na katero je treba opozoriti, je, da SRAM ni sopomenka besedi KRIVDA: krivimo se, kadar smo se vedli neprimerno, sramujemo pa se, kadar se imamo za neprimerne. Krivda se torej nanaša na naša dejanja, misli, sram pa na nas same. Kadar smo krivi, razmišljamo "Tega ne bi smel narediti!", ko se sramujemo, pa "Tak ne bi smel biti!", "Tak, kot sem, me ne bi smelo biti!" ali, v najtežjih oblikah, celo "Ne bi me smelo biti!" Nič čudnega torej, da je sram čutenje, ki si ga najtežje priznamo; če je le mogoče, ga v sebi zamaskiramo v kaj drugega. Ne ob...

VEDNO, VSE, NIKOLI NIČ, VEČNO, NESKOČNO - o besedah, ki so opozorilni strel

Slika
Še naprej sledim vašim prošnjam, naj bodo prispevki o lepotah našega maternega jezika kar se da uporabni. Tale se bo morda - vsaj na začetku - zdel sila nepraktičen, tvegam celo, da ga kdo označi kot filozofiranje (kar je na Slovenskem skoraj fatva). A če stisnete zobe in zdržite do konca, boste morali priznati, da je bil le malokateri prispevek o jeziku, ki ste ga prebrali do zdaj, tako življenjsko uporaben. Kajti - kaj je bolj uporabno kot znanje, s katerim si lahko rešite celo kožo? Ali glavo? Tokrat bomo govorili o besedah, ki jih lahko označimo kot opozorilni strel. Med najbolj zanimive besede sodijo besede z absolutnim pomenom: NIKOLI, VEDNO, VEČNO, NIČ, VSE, NESKONČNO ... Zdi se nam, da vemo, kaj pomenijo (v SSKJ in drugih slovarjih je pomen do potankosti razložen), a to le je iluzija, saj - prosto po Kantu - ne moremo dojeti ničesar, kar se godi zunaj časa in prostora. Te besede pa označujejo ravno to, kar čas in prostor presega. Ne, ne moremo jih resnično dojeti. To je pač mis...

A veš, na kaj me to spomni?

Slika
Ker se znova vrstijo pozivi, naj zapišem kaj uporabnega, bomo tokrat govorili o t. i. besedah prelomnicah. Njihova vloga je podobna - naj se izrazim v kvartopirskem žargonu - kot je vloga karte MENJAJ BARVO pri igri ENKA (UNO). Saj se spomnite - to je tista karta, ki jo lahko uporabite namesto katere koli druge, nato pa še izberete tisto barvo, ki vam ustreza? Naslednji igralec mora tako igrati z barvo, ki ste jo določili vi. Tudi pri govorjenju oz. besedah je podobno. Ne zgodi se tako redko, da vas govorec dolgočasi ali celo poneumlja s temo, ki vam trenutno ni pri srcu. Ali vam nikoli ni bila. Recimo izčrpna razlaga o zaljubljenem Jacku in Rose iz Titanika. In ne samo to; zavedate se, da bo analiza obeh likov, ki jo iz ust iste osebe poslušate že tretjič, trajala še vsaj pol ure (to je bruto - če odštejemo dihanje, premore za večji suspenz, odstotne poglede v prazno in kar je še tega), hkrati pa ne morete mimo tega, da je ta oseba precej zamerljive in razdražljive narave, vaša eksist...

VAMPIR

Slika
  Ena od bolj zastrašujočih značilnosti spleta je, da nas prizemlji takoj, ko si domišljamo, da smo pogruntali kaj izvirnega; pogruntali nekaj, česar se ni spomnil še nihče. Običajno zadostuje že hitro guglanje; v trenutku ugotovimo, kako so o tej naši "izvirni" misli na široko razpravljali že starogrški filozofi, na FB ali kakšnem kuharskem forumu. Splet je prvovrstno zdravilo za napuh: nič ga bolj ne potolče kot ugotovitev, da so vse naše misli in ideje le reciklaža. Reciklaža reciklaže. Področje, ki nam še ponuja zaplate za načeto samopodobo, so besede. Verjamemo, da v dobi hitrega razvoja odkrivamo nove pojme in nove besede, ki jih označujejo - besede, ki jih ni uporabljal še nihče. A tudi tu se velja vprašati, ali je to res. Pogosto gre namreč le za kozmetični novorek; problemom in težavam, na primer, po novem rečemo izzivi. Prav tako jih več ne rešujemo, temveč le še naslavljamo; a če smo pošteni, si moramo priznati, da gre za za - kot bi rekli južni bratje - isto sranj...

KRIZA SREDNJIH LET

Slika
Ko v slovenskem jeziku uporabljamo stalno besedno zvezo KRIZA SREDNJIH LET, jo praviloma uporabimo za ljudi 40+, ki zaradi nezadovoljstva s svojim (praznim) življenjem začnejo spreminjati svoje vzorce razmišljanja in delovanja. Kadar okolica te spremembe označi s krizo srednjih let, to po navadi pomeni, da te spremembe doživlja kot negativne: nepotrebne, odvečne, otročje, v neskladju s tem, kako naj bi človek v teh letih deloval (nedostojanstvene, torej). V ožjem pomenu besede besedna zveza etiketira vse, ki po štiridesetem skušajo izpolniti neizživete otroške sanje ali želje - "Lej ga, no! A si ga videl? A ni smešen?" Na kratko - okolica odraslega posameznika, ki se želi spremeniti, nemalokrat doživlja kot psa v cerkvi: v najboljšem primeru zavija z očmi in potrpežljivo čaka, da ga bo minilo, v najslabšem pa skuša nesrečniku pomagati, da bi se vrnil, kamor po njenem mnenju sodi. Sicer pa to ni nič novega; z besedno zvezo KRIZA SREDNJIH LET se zgolj krepi sporočilo, ki ga že ...

KO BI VSAJ IMEL

Slika
danes je eden od študentov po pisnem izpitu dahnil "E, da mi je imati samo još jedan dan!" O tem, kaj je "pesnik hotel reči", sem razmišljal tudi, ko sem že vijugal po jadranski magistrali. In preblisnilo me je ravno, ko sem reševal slovansko čast in prehiteval nadut nemški par v opel kabrioletu (prosim, ne iščite dodatnih pomenov - lahko bi me razsvetlilo tudi kje drugje).  Ne, kadar na Slovenskem zavzdihnemo "O, KO BI VSAJ IMEL  _______" (vstavite poljubno besedo), ne gre za koprnenje po točno določenem objektu materialnega poželenja. Češ, ko bo dotični subjekt prejel/osvojil/ukradel/podedoval ta objekt, bo njegova želja izpolnjena. Nak! Nič ne more biti dlje od resnice. Taka razlaga je, brez zamere, globoka kot platfus in bolj kot za študiozen ter vsestransko kompleksen jezikovnoarheološki pristop značilna za laične prebliske.  Izjava se ne nanaša na materijo! Kadar subjekt reče KO BI VSAJ IMEL, njegova misel sega onkraj materialnega in posvetnega, onkr...