VAMPIR

  Ena od bolj zastrašujočih značilnosti spleta je, da nas prizemlji takoj, ko si domišljamo, da smo pogruntali kaj izvirnega; pogruntali nekaj, česar se ni spomnil še nihče. Običajno zadostuje že hitro guglanje; v trenutku ugotovimo, kako so o tej naši "izvirni" misli na široko razpravljali že starogrški filozofi, na FB ali kakšnem kuharskem forumu. Splet je prvovrstno zdravilo za napuh: nič ga bolj ne potolče kot ugotovitev, da so vse naše misli in ideje le reciklaža. Reciklaža reciklaže.

Področje, ki nam še ponuja zaplate za načeto samopodobo, so besede. Verjamemo, da v dobi hitrega razvoja odkrivamo nove pojme in nove besede, ki jih označujejo - besede, ki jih ni uporabljal še nihče.

A tudi tu se velja vprašati, ali je to res. Pogosto gre namreč le za kozmetični novorek; problemom in težavam, na primer, po novem rečemo izzivi. Prav tako jih več ne rešujemo, temveč le še naslavljamo; a če smo pošteni, si moramo priznati, da gre za za - kot bi rekli južni bratje - isto sranje, drugo pakovanje. Težave, pardon, izzivi, niso zaradi tega našega novoreka nič lažji. In tudi če jih naslavljamo, namesto rešujemo, nam to celotne poti prav nič ne olajša. Aneda? 

Včasih pa so povezave med starimi in novimi besedami bolj zabrisane; zaradi tega se nam v resnici zdi, da imamo opravka z novo besedo. Na primer - travma. Izvorno v grščini pomeni 'rana, poškodba', zdaj pa jo uporabljamo za označevanje intenzivnih občutkov groze in nemoči, ki jih doživljamo kot posledico pretresljivih dogodkov v preteklosti. Je psihološki termin, ki si ga ne morem predstavljati izven sodobne psihologije in s katerim - tako verjamemo - pomagamo tako sebi kot drugim pri razumevanju svojih misli in dejanj. 

So bili naši predniki torej brez besede, ki bi jim pomagala razumeti eno izmed najtežjih ran? Nak, samo drugače so ji rekli: tako kot mi danes problemom pravimo izzivi, so oni travmam rekli - vampir. 

Vem, vem, ta teza zahteva dokaze, tega ne boste požrli, pardon, introjicirali kar tako. Pa pojdimo po vrsti, kot so hiše v Trsti. 

- Naši stari so govorili, da so vampirji bitja, ki pijejo kri (od tod tudi njihovo drugo ime - krvosesi). Še danes, kadar čutimo, da nas kdo izčrpava, rečemo, da nam "pije kri". Enako velja za travme: doživljamo jih kot nekaj izventelesnega, kot nekaj, kar nam "pije kri" (nas izčrpava). 

- Vampirjev čas ne ustavi; kri bodo pili, dokler jih tako ali drugače ne ustavimo. Enako je s travmami: vse druge bolečine zaceli čas, s travmami se je treba soočiti in spopasti. Nič drugega jih ne bo ustavilo. Ali kot pronicljivo ugotavlja Dino Merlin: "Lažu, lažu me, da vrijeme liječi sve. / Možda sidu i tumore, al' nju nikad ne."

- Kako se spopademo s travmami? Enako kot z vampirji - najbolj trajno in dokončno jih uničimo, če jih izpostavimo svetlobi. Soncu. Takrat sprhnijo. Travme najbolj uničimo, kadar jih ne skrivamo več v temi notranjosti, temveč o njih javno spregovorimo. To seveda ni lahko: tako vampirji kot travme se zelo borijo proti temu - silno težko jih je spraviti na svetlobo. 

- Tako travme kot vampirji nam brišejo spomin - ne želijo, da se spomnimo, kako so nam pili kri. Tako lahko to nemoteno počnejo naprej. 

- Spomin na travme/vampirja je sicer izbrisan, kar pa ne pomenil, da žrtve ne slutijo nevarnosti. Ker jo, so nenehno v preži, v pretirani budnosti - ne želijo si zaspati, pretirano so pozorni in nezaupljivi. Kar je prav tako izčrpavajoče.

- Tako travme kot vampirji imajo enak končni cilj: spremeniti svojo žrtve v sebi enakega. Vampirji svoje žrtve spremenijo travmatizirani ljudje, ki se ne soočijo s svojim "krvosesom", pa se pogosto - kako tragično - spremenijo iz žrtve v storilca. Spomnimo se le pedofilov: običajno so bili najprej žrtve (v otroštvu), nato pa kot odrasli svojo bolečino prenašajo naprej. Krvavijo na druge. 

- Ko nas travma dokončno prevzame (spremeni v vampirje), smo mrtvi. Pri živem telesu. Kot so rekli Stari: vampirji podnevi spijo v krsti. V prevodu: travmatizirani ne morejo doživeti več nič novega, bolečina jih dokončno uklešči v primež starega, znanega.

Naj skrajšam - travmi so nekoč rekli reče vampir. Nič novega, torej. Prav tako verjamem, da je o teh vzporednicah že kdo pisal, a - priznam - nisem imel moči, da bi se s tem soočil. Pustite mi, prosim, verjeti, da sem napisal nekaj originalnega. Ne lepite linkov v komentarje. Pustite me v temi. Izvirnost je zgodba, ki jo potrebujemo za preživetje.