VEDNO, VSE, NIKOLI NIČ, VEČNO, NESKOČNO - o besedah, ki so opozorilni strel
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Še naprej sledim vašim prošnjam, naj bodo prispevki o lepotah našega maternega jezika kar se da uporabni. Tale se bo morda - vsaj na začetku - zdel sila nepraktičen, tvegam celo, da ga kdo označi kot filozofiranje (kar je na Slovenskem skoraj fatva). A če stisnete zobe in zdržite do konca, boste morali priznati, da je bil le malokateri prispevek o jeziku, ki ste ga prebrali do zdaj, tako življenjsko uporaben. Kajti - kaj je bolj uporabno kot znanje, s katerim si lahko rešite celo kožo? Ali glavo? Tokrat bomo govorili o besedah, ki jih lahko označimo kot opozorilni strel.
Med najbolj zanimive besede sodijo besede z absolutnim pomenom: NIKOLI, VEDNO, VEČNO, NIČ, VSE, NESKONČNO ... Zdi se nam, da vemo, kaj pomenijo (v SSKJ in drugih slovarjih je pomen do potankosti razložen), a to le je iluzija, saj - prosto po Kantu - ne moremo dojeti ničesar, kar se godi zunaj časa in prostora. Te besede pa označujejo ravno to, kar čas in prostor presega. Ne, ne moremo jih resnično dojeti. To je pač miselna škatlica, v katero smo ujeti tako, kot so ribe ujete v vodo in se jim lahko samo sanja, kaj je na kopnem (če se seveda sprašujejo, ali obstaja kaj onkraj vode).
Kaj je "nad gladino", bolj ali manj uspešno, ugibamo že odkar smo sapiensi (umni), vemo pa ravno toliko, kot vedo ribe o dogajanju na kopnem. A pozor: to nas prav nič ne moti, da besed, ki opisujejo dogajanje "nad gladino", v vsakdanjem jeziku ne bi uporabljali vsakodnevno. Saj poznate ta železni repertoar? "NIKOLI se ne potrudiš!", To že VSAK ve!", "NIČ se nisi naučil!", "VSE si zamočil!" "NESKONČNO se vleče!", "VEDNO te čakam!"
Zakaj s tako lahkoto vsakodnevno uporabljamo besede, o kateri se že tisočletja prepiramo, kaj sploh pomenijo?
Kadarkoli boste v vsakdanjem pogovoru slišali te besede (še posebej, če boste naslovnik), pozabite na SSKJ in druge slovarje, pozabite na metafiziko. Vse te besede pomenijo zgolj in samo eno: govoreči je izstrelil warning shot, opozorilni strel. Strel, ki opozarja, da je v stiku ali pogovoru z vami, postal tako vznemirjen, da so mu vklapljajo t. i. stari možgani (limbni del in možgansko jedro), izklaplja pa možganska skorja. Krmilo je torej prevzel stari del možganov, ki nima nobenega občutka za čas in prostor, evolucijsko novejši del možganov, ki je zadolžen za miselne procese in stike z zunanjim svetom, pa je odšel na malico. Po domače: kadar uporabimo besede VEDNO, NIKOLI, NIČ, VSE ipd., nas upravljajo t. i. plazilski možgani, ki so praviloma zadolženi le za zelo osnovne funkcije. Presojajo, na primer, ali je oseba pred nami varuh, potrebna skrbi, primerna za spolni odnos, nekdo, od kogar je treba bežati, nekdo, ki si ga je treba podrediti ali nekdo, ki ga moramo napasti. Nič takega, kar bi nam zelo pomagalo pri dobri komunikaciji, kajne?
Ko torej slišite opozorilni strel (VEDNO, NIHČE, NIČ, VSE ...), si prosim vzemite čas, zlasti če ste ga izstrelili sami. Poskusite ga, prosim, nadomestiti s kakšno besedo, ki je znotraj naše škatlice. Namesto "VEDNO zamujaš" raje recite "POGOSTO zamujaš! Namesto "VSI tako mislijo!" raje "Nekateri tako mislijo!" Zagotavljam, ton pogovora in ozračje se bosta hitro spremenila na bolje. Krmilo bo namreč spet prevzela možganska skorja.
Če pa se hočete prepirati kot plazilci, pa se seveda prepirajte kot plazilci - a ne tarnajte, kako vas ljudje NIKOLI NIČ ne razumejo.
Vsekakor pa zdaj lahko veste, kaj dejansko govorijo politiki, kadar vam obljubljajo "NIČ več ________!", "NIKOLI več _______!" "_________ za VSE!" Osebno me bolj pomirjajo politiki, ki ne vpijejo, na primer "NIČ več revščine!", temveč se zavzemajo za bolj pravično razpodelitev družbenega bogastva, financiranje dostopnega zdravstva in šolstva ... Plazilski možgani, naj obljubljajo še tako lepe stvari, so še vedno plazilski možgani.
A jezik je hecna stvar: obstajajo tudi primeri, ko je nevarno ravno obratno - če absolutnih besed (VEDNO, NIČ, VSE, NIKOLI ...) ne uporabljate. Pozor! To je takrat, kadar smo v izjemno vznesenem, evforičnem položaju in so ravno tako vklopljeni t. i. plazilski možgani. Na primer pred poročnim oltarjem. Takrat vlada konvencija, da plazilski možgani morajo biti vklopljeni - če bi takrat vklopili možgansko skorjo, bi postalo vsaj sila neprijetno, če ne celo nevarno. Naj ponazorim: v klasičnih romantičnih stavkih, kot so primer "VEDNO te bom ljubil!", "NIKOLI te ne pozabim!", skušajte absolutne, plazilske besede nadomestiti ali omiliti z besedami možganske skorje - "NIKOLI te ne pozabim, razen, ko bom spal, jedel, šel na stranišče, v službo, gledal televizijo, zbolel ali videl nekoga lepšega ...). Kaj se zgodi? Poročajte.
Srečno!
40Huluvu Modri Odtenek, Gregor Jeromen in 38 drugih oseb
26 komentarjev
2 delitvi
- Pridobi povezavo
- X
- E-pošta
- Druge aplikacije
Komentarji
Objavite komentar