SLOVAR "O ČEM GOVORIMO, KADAR GOVORIMO"

Po vseh letih poučevanja lahko samo za eno vprašanje stoodstotno garantiram, da ne bo ostalo brez odgovora. Ne samo to: roko dam v ogenj, da bo odgovorov veliko. In to izvirnih. Ustvarjalnih. Nenavadnih. Samosvojih. Kadar obravnavamo Dantejevo "Božansko komedijo" ali Sartrova "Zaprta vrata" ter vprašam "Kako bi pa bi ustvarili pekel, če bi imeli to možnost?", nikoli ne ostanem brez odgovora. Vedno znova se potrdi, kako neomejena je naša domišljija, kadar se skušamo spomniti, kako na najbolj peklenski način izmučiti sočloveka. Če smo kdaj Melkijadi, če kdaj rečemo "Nič lažjega, pojdi z menoj!", je to, kadar nas povprašajo po naši viziji pekla. Povsem drugačna zgodba je, kadar vprašam, kako bi ustvarili nebesa. Kako si predstavljate raj? Tu se zatakne. Naj so še tako smrkavi, se hitro zavejo, da so nebesa, v katerih se cedita samo med in mleko, en giga dolgčas. Če ne po enem dnevu, mesecu, letu, stoletju, pa gotovo po kakšnem tisočletju. Naj si še

 Iz fizike, kemije in drugih ved smo vajeni, da uporabljamo standardne merske enote, s katerimi lahko natančno označimo določeno količino. Tako merimo čas, temperaturo, razdalje, ploskve, tekočine, tlak, moč, hitrost, prostornino, električni tok ... Malce se sicer lovimo med državami, ki uporabljajo kilometer ali miljo, hektar ali jard, liter ali galono, a načeloma ni težav: te mere so standardne, in če smo vešči preračunavanja, lahko do pičice natanko izmerimo vse. Manj pozornosti posvečamo merskim enotam, ki smo se jih domislili v vsakdanjem jeziku. Ena izmed takih merskih enot je "kot svinja" (v kleni ljubljanščini "k' svina"). Ta merska enota označuje 'absolutno intenzivnost nečesa oziroma nekoga'. Nekje med mega in giga. Recimo; kadar želimo povedati, da se nekdo zelo trudi, rečemo: "Trud' se k' svina!" Ali "Švica k' svina!" Z živalskimi merskimi enotami sicer označujemo še druge absolutne intenzivnosti, npr. intenziv

Zmožnost hkratnega verovanja v dvoje ali več nasprotujočih si idej, ne da bi to povzročilo notranji konflikt ali nelagodje, je George Orwell v romanu 1984 poimenoval dvomišljenje, tj. »govoriti namerne laži, pa resnično verjeti vanje«. Kot človeku, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, mu primerov seveda ni manjkalo: totalitarni režimi tistega časa so od slehernika zahtevali, da je, dobesedno čez noč, spremenil svoje razmišljanje za 180 stopinj ali pa sočasno verjel v kontradiktorne ideje.  A zmotno bi bilo verjeti, da so brezumja, kot je bilo Orwellovo » Vojna je mir, svoboda je suženjstvo in nevednost je moč! «, značilna samo za totalitarne polit ične mašinerije. Dvomišljenje je bolj kot ne stalni sopotnik človeškega načina razmišljanja od nekdaj pa do danes: vneti bralec Biblije, ki je sveto knjigo bral dobesedno, je moral, na primer, istočasno verjeti v dve precej različni zgodbi o nastanku sveta, bralcem sodobnih magazinov pa se tudi ne zdi nič čudnega, kadar v isti številki

Kadar velika podjetja, ustanove in celo države začnejo začeli tragično nesrečo opravičevati kot "človeško napako", bi jih morali ustaviti. Nemudoma. To besedno zvezo namreč v takih primerih še vedno uporabljajo v zastarelem pomenu: za prikrito izražanje nemoči oz. nezmožnost nadzora nad položajem. Kot sopomenko za višjo silo. Češ, sistem bi deloval dobro, če ne bi bilo dejavnika, ki ga težko kontroliramo - neodgovornih posameznikov. V skladu s t. i. teorijo gnilih jabolk (sistem je dober, problem so malomarneži) lahko nato v poročilu beremo, da "ta in ta oseba ni upoštevala predpisanih varnostnih protokolov" ter priporočila, naj se "te in one delavce oziroma podrejene ponovno poduči o pravilih". Kot da delavcem drugače ne bi bilo mar za življenja drugih.  Če želimo preprečiti nadaljnje nesreče s tragičnimi posledicami je treba človeško napako razumeti drugače: ne kot (človeški dejavnik), ki ga je (pre)težko nadzorovati, temveč kot signal za sistemske težav

George Orwell je je v romanu "1984" opozoril tudi na to, kako totalitarizmi izrabljajo jezik. Pomembne besede, na primer, uporabljajo kot protipomenke: besede nenadoma pomenijo točno to, česar ne pomenijo. Svoboda tako ne označuje več možnosti neomejenega izražanja, neodvisnosti oziroma odsotnosti omejitev, temveč nasprotno: je izraz, namenjen nadzoru in omejevanju. Ministrstvo za mir izvaja vojaške operacije in spodbuja sovraštvo, ministrstvo za resnico je namenjeno manipuliranju, propagandi, potvarjanju zgodovine in informacij, ministrstvo za ljubezen muči vse, ki nasprotujejo oblasti ...  Tak jezikovni salto mortale se je do danes kot sprejemljiva praksa udomačil tudi v družbah, ki veljajo za svobodne; za to skrbi veda, ki ji pogovorno rečemo PR in se posveča tudi temu, kako iz besede skrivoma narediti protipomenko (problem prikazati kot rešitev in obratno). Trenutno so najbolj na udaru izrazi, kot so 'zelen', 'ekološki', 'okolju prijazen', 'eko

Kadar želimo dobro razumeti besedo, se moramo vrniti k izvoru.  2. januarja 1920 je bila premierno uprizorjena gledališka predstava Rossumovi univerzální roboti  češkega pisatelja Karla Čapka (1890-1938). Na oder je takrat prvič stopil - robot. Stopil pa ni samo na oder oziroma v literaturo, temveč tudi v jezike: poimenovanje, ki izvira iz češke besede za prisilno delo, je od takrat mednarodni izraz za mehanično bitje.  A ko je prvič stopil na oder, ni bil podoben kovinskim stvorom, kot smo jih vajeni iz, na primer, Vojne zvezd (Star Wars). Nasprotno. Ne na prvi ne na drugi pogled jih namreč ni bilo mogoče ločiti od ljudi: roboti so bili narejeni iz nekakšnega mesu podobnega testa in tako še najbolj podobni replikantom, kot jih poznamo iz Scottovega Iztrebljevalca  (Blade Runner). Kdo so bili prvi roboti? Utelešali so industrijski ideal človeka: iz njih je odstranjeno vse, kar ne služi glavnemu cilju - produktivnosti, ki vodi k dobičku. So frankensteinovski izdelek, človek, iz katereg

Konec Tolkienovega fantazijskega romana Gospodar prstanov mnoge   oboževalce vznemirja z vprašanjem, na katerega je, tako se zdi, težko najti dober odgovor.   Hobita Frodo in Samo sta po vseh silnih preizkušnjah in težkih bojih, vkorakala v Goro Pogube -- brez kakršnih koli težav. Preprek. Nič ju ni pričakalo, nič oviralo! V kraju, v katerem bosta lahko končno uničila vsemogočni prstan, prstan, ki ga je diabolični Sauron skoval, da bi zavladal vsem (drugim prstanom), ju ne čaka strašna vojska. Niti skromna straža ne. Kako je mogoče, da Sauron ni zavaroval kraja, kjer je mogoče uničiti prstan, po katerem tako hlepi? Kako je lahko tako neumen?  Kratkoviden?  Včasih kot sopomenke uporabljamo tudi besede, ki to niso - izraz 'empatičen' se zadnje čase zelo pogosto uporablja kot sopomenko za 'sočuten' (ta označuje tako našo zmožnost prepoznati trpljenje kot potrebo po njegovem lajšanju ter odpor do povzročanja nepotrebne bolečine). Oni dan sem tako na eni od bolj branih splet