SLOVAR "O ČEM GOVORIMO, KADAR GOVORIMO"

Danes bomo razkrili še eno veliko besedno ukano. Z večpomenko PREPROST praviloma označujemo vse, kar je enostavno, razumljivo, in ljudi, ki nikoli ne bodo sprejeti v društva, kot je Mensa. No, tako je uradno. Po SSKJ. Toda beseda PREPROST živi tudi skrito, vzporedno življenje, v katerem označuje vse, ki so PREVEČ PROSTI, torej, 'preveč svobodni' (predpona PRE- pomeni PREVEČ). Kaj to pomeni? Počasi. Po vrsti, kot so hiše v Trsti. O splošno sprejetem dejstvu, da beseda PREPROST označuje le enostavnost, in vsesplošno razumljivost, sem prvič podvomil, ko sem kot bruc prestopil prag filozofske fakultete. Študentskega veterana, ki je preživel vse študijske fronte in bil odlikovan z več diplomami, sem, škorec!, prosil za kak praktičen nasvet; napotek, ki mi bo pomagal izvleči celo kožo do diplome. Zamislil se je, si vmes enega sfrkal, še malo zamislil, globoko potegnil dim ali dva, nato pa mi na srce položil en in edini nasvet: "Tole: če med predavanji česa ne boš razumel, če bo

Kadar nas boli glava, je po navadi prvo vprašanje zainteresirane javnosti "A si pil/a dovolj vode?" Če rečemo NE, zainteresirana javnost poznavalsko prikima in nam prinese kozarec vode. To, kar preseneča, je, da je reakcija enaka tudi, če odgovorimo z DA! "Potem si pa najbrž premalo pil," zaključi zainteresirana javnost in nam prav tako prinese kozarec vode. Temu pojavu pravimo deregulacija. To, kar je voda za naše glavobole, je namreč deregulacija za družbene, politične in gospodarske glavobole. Kadar koli se namreč na katerem koli družbenem področju pojavi problem, politična elita vzklikne: "A, to je pa zato, ker je to področje preveč regulirano. Deregulacija je rešitev!" Če opozorimo, da je to področje že bilo deregulirano, jih to prav nič ne zmede: "A, potem je bilo pa premalo deregulacije!" Zato takoj sledi dodatna deregulacija. Če problem ostane ali se celo poveča (kar je skoraj vedno), jih to prav nič ne zmede. Ob vsakem poslabšanju ponovi

Prislov ZANIMIVO sodi med t. i. besede, ki jih imenujem jeguljnice , saj se z njimi skušamo izogniti oziroma izmakniti neposrednemu izražanju namena. Po domače: uporabljamo jih, kadar želimo govoriti resnico, vso resnico in samo resnico, hkrati pa ne prizadeti, ujeziti ali užaliti sogovorca. Takih besed, ki omogočajo oboje, ni na pretek, zato je vsaka posebej dragocena kot WC-papir med pandemijo. Najprej nasvet: ne pustite se pretentati uradni definiciji v SSKJ, ki ta prislov definira kot nekaj, kar zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje. Pozor, to je le krinka - ZANIMIVO v resnici označuje vse, česar ne (z)moremo ali smemo imenovati s pravo besedo. Ne sekirajte se, če tega do zdaj niste opazili; krinka je tako mojstrska, da je nisi zaznali niti v SSKJ. Neuradni pomen brezšumno kroži med ljudmi, slovaropiscem pa pravega pomena ne želi izdati nihče - ko bi ga, bi izgubili zatočišče neprecenljive vrednosti.  Neuradni pomen, tako legenda, naj bi nastal v moderni ga

Izraz naiven so si davno nekoč izmislili malopridneži, da bi lažje opravičili goljufanje dobričin. Tudi sami so se namreč zavedali, da ropati dobre ljudi ni samo obsodbe vredna (s čimer sicer lahko živijo), temveč tudi brezsrčno (s čimer težje živijo). To jih je na koncu tako žulilo, da so sklicali rokomavharski kongres in na njem razpravljali, kako opravičiti ropanje dobrosrčnežev.  Po dolgi in razgreti razpravi so se odločili izumiti besedo, ki bo označevala tako dobrega človeka, da mu to že škodi. Ljudje, ki ga naplahtajo ali opetnajstijo, v tem primeru tako ne bodo zlikovci, ampak potrpežljivi učitelji, ki skušajo te nesrečnike usposobiti za življenje v stvarnem svetu. Resda z malce nenavadnimi metoda, pa vendarle. Veseli, da se jim je porodila tako carska ideja, so oblikovali besedo iz latinskega izraza natus - 'rojen'.   Torej, naiven.  Zraven so dodali še navodila za uporabo: kadar bodo spet opeharili kakšnega dobrega človeka, bodo v obrambo vzkliknili: "Saj je do