obresti

 Pedagog Godi Keller v knjigi "S srcem v šoli" opisuje učenko, ki je ob koncu osnovne šole doživela čustveni zlom. Za projektno nalogo si je namreč izbrala - obresti. Ko je spoznala, da revni v tem našem svetu zaradi najemanja posojil in plačevanja obresti plačujejo vse dražje kot bogati (ti pač lahko vse plačajo z gotovino), ji je to prišlo do živega. "Kaj ni dovolj že to, da so revni? Zakaj morajo plačevati še višje cene? A niso v bistvu dodatno kaznovani? " slišim njeni vprašanji, na kateri ni mogoče najti poštenega odgovora.

Na učenko sem se spomnil poleti med izjavo Mateja Mohoriča, izjemnega slovenskega kolesarja. Po izjemni etapni predstavi na Tour de France, dirki vseh dirk, ni mogel skriti svoje globoke pretresenosti nad tem, da ni mogel zmagati drugače, kot da je porazil vse druge. In to ne kogarkoli: porazil je svoje kolege in prijatelje, ki so za najvišjo stopničko garali prav tako požrtvovalno kot on.

Tako pretresena učenka kot Mohorič sta se zlomila, ko sta uvidela, kako živ in močan je v današnji gladiatorski družbi rimski izrek "Gorje premaganim!« (Vae victis!). Kako neusmiljen je svet s tistimi, ki niso stopili na zmagovalni oder. Zaradi tega govora sem prepričan, da bi tudi Mohorič moral biti uvrščen med osebnosti leta. Javno preizpraševati eno izmed temeljnih načel današnje družbe (Gorje premaganim!) in pri tem ne skrivati globoke čustvene prizadetosti, ni mala stvar. Nasprotno: meni se je zdel pomemben opomnik za razmislek o družbi, v kateri bo "premaganim" lažje.

Tudi šoli. Če ne verjamete, se spomnite na njegov govor spomladi, ko se bo ponovno začela šolska bitka za točke. Ni kaj dosti drugačna, kot je kruta igra stotink, na katero opozarja Mohorič. Poražene v vsakem primeru čakajo - obresti.