SLOVAR "O ČEM GOVORIMO, KADAR GOVORIMO"

 V slovenščini dobro poznamo frazem "španska vas". Uporabljamo ga, kadar želimo reči, da nam je nekaj neznano, tuje. Frazem naj bi - tako spletna stran Razvezani jezik - nastal v času Habsburžanov, in sicer v 16. stoletju, ko je cesarjeval Ferdinand I. Habsburški. Na dunajski dvor naj bi namreč pripeljal radikalne zagovornike katolištva, da bi tako zatrl reformacijo. Dunajčani so se temu uprli, od tedaj pa uporabljali frazem 'Das ist mir ein Spanisches Dorf'. Po drugi varianti je širitev frazema zakrivil špansko-nemški kralj Karl V.  V nemških deželah je uvajal španske običaje, ki so jih ljudje množično zavračali.  Toda v našem jeziku bi si želel še nekaj španskega, in sicer besedno zvezo 'španski sram'. V anglosaksonskem svetu jo uporabljajo, kadar želijo označiti sram, ki ga čutimo ob dejanju, mislih ali govorjenju drugega (po angleško tudi "second-hand shame" ali "empathic shame", v nemščini "Fremdschämen"). Izraz naj bi nastal

Klemen Lah 1710038. Smarsec ob0 orh422:g908  ·  Deljeno z: Tvoji prijatelji Beseda normalen sodi med besede, ki bodo v novem slovarju poimenovane babuške ali matrjoške. To so namreč tiste besede, ki jih lahko odpiramo kot te ruske igračke: znotraj besede je še vsaj ena beseda, ki praviloma ponuja zelo dober namig o pravem pomenu besede.  Lep primer besedne babuške je pridevnik NORMALEN - NORmalen je tisti, ki je NOR MAL. Torej MAL NOR, če zamenjamo besedni red (za tiste, ki jih zanimajo jezikovni pojavi - gre za t. i. besedno inverzijo). Vprašanje je, zakaj je NORMALEN človek MALO NOR? Najprej se moramo vprašati, kaj pomeni NORMALEN. Pogosto odgovor je, da je normalno to, kar je "v skladu z določenimi uveljavljenimi, sprejetimi pravili, zahtevami" (SSKJ). Toda ta pravila se stalno spreminjajo; kar je v eni družbi zapovedano, je v drugi prepovedano, v tretji pa o tem niti slišali niso. Pravila običajno uveljavljajo in spreminjajo vladajoče elite, človekovi zmožnosti, da se pri

Ljudem po navadi prilepimo oznako čuden, ko odstopajo od splošno veljavnih pravil vedenja, razmišljanja in čustvovanja, vendar pa želimo poudariti, da niso nevarni in da nikogar ne ogrožajo. Čemu torej služi oznaka, da je nekdo čuden? Pridevnik ima funkcijo socialnega ožigosanja, saj poziva k osamitvi takega človeka (če seveda tega ni storil že sam, kar ni tako redko); češ, njegova drugačnost sicer nikomur ne škodi in ni nevarna, toda vseeno se mu je najbolje ogniti. Človek nikoli ne ve, kajne, dodajo (zanimivo, kako hitro smo ljudje pripravljeni priznati svojo nevednost, kadar pozivamo k socialni izolaciji - a o tem kdaj drugič). Kadar nas torej ljudje svarijo, da se vedemo čudno, nas želijo le dobronamerno opozoriti, da nam grozi socialna izolacija, če takega vedenja ne opustimo.  Kaj je tisto, zaradi česar naj bi se čudakom izogibali?  Na kratko - izstopajo! Etimološki slovar pojasnjuje, da je čűdo, sorodno z gr. kỹdos, v praslovanščini pomenilo ‛slava, čast, sijaj, moč, uspeh’, v i